Drugovi i drugarice,samo da provjerim da li ste na radnom mjestu i slavite moj rodjendan u duhu najsvjetlijih tekovina naše borbe.
Smrt fašizmu
5/25/2006
Da ne zaboravite...
Drugovi i drugarice,samo da provjerim da li ste na radnom mjestu i slavite moj rodjendan u duhu najsvjetlijih tekovina naše borbe.
Smrt fašizmu
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
5 komentarjev:
mi ti se kunemo, druže Tito...
svoboda narodu...
Rojen kot 7. Otrok v številni družini kmeta Franja in Marije roj. Javeršek. V osnovno šolo je hodil v Podsredi in Kumrovcu; od jeseni 1907 do 23.9.1910 je bil ključavničarski vajenec v Sisku. Kot ključavničarski pomočnik se je zaposlil v Zagrebu in se včlanil v Zvezo kovinarskih delavcev in Socialnodemokratsko stranko Hrvatske in Slavonije. Ker je brez uspeha iskal delo v Ljubljani ali Trstu se je zaposlil v mehanični delavnici v Zagrebu, kasneje pa v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in v tovarni kovinskih izdelkov v Kamniku.
Povezoval se je v socialistična delavska društva, hodil na predavanja in prebiral socilistično literaturo. Vojsko je služil od jesni 1913 na Dunaju, nato v Zagrebu pri 25. domobranskem polku, kjer je s činom vodnika končal podoficirsko šolo. V avgustu 1914 je bil na avstroogrsko-srbski fronti pred Beogradom, nato v Rumi, od januarja 1915 na fronti v Galiciji in v Bukovini. Aprila 1915 je bil ranjen in prišel v rusko ujetništvo. Trinajst mesecev se je zdravil v Svijažsku, nato pa bil v ujetnišekm taborišču v mestu Altair. Ker je skupaj s 70 tovariši zavrnil vrnitev na fronto je ostal v ujetništvu do 1917, ko so ga rešili delavci v prvih dneh februarske revolucije. Spomladi 1918 je zaprosil za sprejem v Rusko komunistično partijo in ostal v rusiji (Omsk) do 1920.
Konec 1920 se je vrnil v Zagreb in postal aktiven član KPJ. Sodeloval je pri razvoji sindikalnih organizacij, organizaicji demonstracij in se je moral leta 1928 umakniti v ilegalo. Istega leta je bil na t.i. “bombaškem procesu” obsojen na 5 let robije, ki jih je prestal v kaznilnicah v Mariboru, Lepoglavi in Ogulinu. Po izpustitvi je kmalu odšel v tujino (Dunaj, Moskva, Pariz) in od tam usmerjal partijsko dejavnost v domovini. Ob priključitvi Avstrije fašistični Nemčiji je sredi marca 1938 ob neposredni nevarnosti napada, ki je grozil Jugoslaviji, v imenu CK KPJ napisal razglas Za mir, neodvisnost in svobodo, v katerem je opozoril na usodno povezanost jugoslovanskih narodov pri obrambi njihove svobode.
Po okupaciji Jugoslavije (1941) je sprejel dolžnost vrhovnega komandanta in s tem prevzel najvišjo odgovornost za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja tudi v vojaško-strateškem, taktičnem in organizacijskem pogledu. Strategija, oblikovana na Titovih pobudah je vsebovala zamisel, da je treba partizansko vojskovanje, opirajoč se na lastne sile, razvijati v ljudsko osvobodilno vojno. Po vzpostavitvi ljudske oblasti na ozemlju DFJ je Tito opravljal vodilne politične in državne funkcije: bil je generalni sekretar KPJ in predsednik LF Jugoslavije, predsednik začasne ljudske vlade DFJ, minister za ljudsko obrambo in vrhovni komandant JA.
L. 1953 je bil izvoljen za predsednika republike. Sredi 50-ih let je z D. Nehrujem (Indija) in G.A. Nasserjem (Egipt) dal pobudo za zbiranje zunajblokovskih dežel na temelju aktivne in miroljubne koeksistence. Iz tega se je razvilo gibanje neuvrščenosti kot samostojen dejavnik mednarodnih odnosov. Sodeloval je na vseh konferencah šefov ali vlad neuvrščenih dežel od 1961 do 1979. V Havani so mu za njegov prispevek k utrjevanju in obrambi neuvrščenih izrekli priznanje s posebno listino.
Bil je častni član mnogih akademij znanosti in umetnosti v Jugoslaviji in drugih državah sveta. Njegova pisna zapuščina obsega več kot 60 knjig. Bil je trikratni narodni heroj, nosilec reda junaka socialističnega reda, reda zmage, reda Lenina idr. Najvišjih vojnih in mirodobnih priznanj Jugoslavije in številnih držav z vseh celin.
Umrl je 4.5.1980 v Kliničnem centru v Ljubljani, pokopan je bil v Beogradu 8.5.1980 v Hiši cvetja na Dedinju. Titovega pogreba se je udeležilo 209 delegacij iz127 držav.
Lepo je
v naši domovini biti mlad,
v deželi,
kjer so vsi ljudje kot bratu brat.
In toplo sonce,
ki nas greje
in morje,
ki poživlja kri.
Lepo je
v naši domovini biti mlad!
ZA DOMOVINO - S TITOM NAPREJ!
Moja pionirska dolžnost pa me obvezuje, da dodam navdihujočo glasbeno podlago!
Tovariš Tito!
Vse najboljše ob rojstnem dnevu in še na mnoga leta!!!!Radi bi te nazaj...se mi zdi,hehe....
Objavite komentar