Kanabinoidi

slika 1

Čeprav obstajajo kemične raziskave na marihuani izpred 150 let, so šele leta 1964 izolirali čist in aktiven delta-ena tetrahidrokanabinol ( 41-THC ). Leta 1970 pa dokazali, da je THC edini psihoaktivni dejavnik v marihuani.

Mnoge psihoaktivne rastline vsebujejo veliko alkaloidov. Te so grenkega okusa in vsebujejo dušik, ki ima veliko učinkov na vedenje živali. Aktivne snovi v marihuani, čeprav je neobičajno, da niso alkaloidi, ne vsebujejo dušika in so netopljive v vodi. Poleg tega ni znano zakaj jih marihuana sploh vsebuje. Psihoaktivne snovi marihuane so nenavadne le v tem, da se množično tvorijo v specializiranih skupinah celic, z neznanim razlogom.

slika 2

Kanabinoidi vsebujejo 21 ogljikovih atomov. Slike 1, 2, 3 prikazujejo strukturo nekaterih spojin. Večina kanabinoidov je netopnih v vodi. Kot izolirani od sveže marihuane nastopajo v obliki karboksilne kisline, dokler se ne posušijo. Kot take niso biološko aktivne, vendar je to pomembno, le če jih jemo ali si jih vbrizgavamo. Pri kajenju se dekarboksilirajo (takrat so aktivne). Marihuana večinoma vsebuje A obliko kislin (slika 2), vendar so tudi B oblike. Indijska konoplja vsebuje desetkrat več A oblik kot B oblik. V hašišu najdemo zelo malo A oblik. Najverjetnejša biosintetična razmerja kanabinoidov so na sliki 3.

slika 3

Tri najpomembnejše snovi, ki so jih raziskali so:

- THC (tetrahidrokanabinol)

- CBD (kanabidiol)

- CBN (kanabinol)

CBD je biosintetični predhodnik THC-ja, CBN pa je degradiran produkt THC-ja. Pri raziskavah so z vbrizgavanjem ugotovili učinkovitost teh snovi. Učinki na človeku so pokazali naslednje rezultate:

CBD ne vpliva na človeško razpoloženje niti pri 270 mcg/kg.

Raziskave so pokazale, da CBD zmanjšuje efekte THC-ja, da celo deluje kot neke vrste uspavalo. Iz tega bi lahko sklepali, da je čisti THC najbolj učinkovit. Vendar je potreben tudi CBD, ker v manjših količinah povečuje učinkovitost THC-ja. Idealna kombinacija naj bi bila 2 : 1 (THC : CBD). To področje še ni dovolj raziskano in so potrebne še nadalne raziskave.

prevedeno iz knjige: Michael Starks, Marijuana Chemistry - Genetics, Processing & Potency